073064014
Gregur Kapucin – iz vinškega zaledja v širni svet 18. stoletja
Tina Šikonja Hudelja
Iz vinškega zaledja, s Perudine ob Kolpi, se razpira zgodba, ki presega lokalne meje. Novi članek v PDF-obliki razkriva življenjsko pot kapucina Gregurja Kapucina – Jurija Maljevca – ter njegovo umeščenost v obmejni svet Kranjske in Hrvaške v 18. stoletju. Vinica se v njem ne pojavi zgolj kot kraj rojstva, temveč kot prostor, kjer so se stoletja srečevali jeziki, poti, vera in ideje.
Od domačije ob Kolpi do samostanov
Jurij Maljevac se je rodil v kmečki družini na Perudini pri Vinici. Odraščal je v okolju vinogradov, polj in majhnih zaselkov, kjer so se ljudje preživljali z zemljo. A že mlad je odšel na šolanje v Zagreb, takrat pomembno izobraževalno središče. Pri jezuitih je pridobil trdno izobrazbo, leta 1754 pa je stopil v kapucinski red in prevzel ime Gregur. Nekaj let pozneje je postal duhovnik ter začel delovati kot pridigar in predstojnik samostanov v Zagrebu in Varaždinu.
Njegova življenjska pot kaže, kako so mladi iz Bele krajine v 18. stoletju odhajali v hrvaška mesta po znanje in se nato vračali kot izobraženi duhovniki in kulturni posredniki.
Govor ob meji
Gregur Kapucin je večino svojih del pisal v kajkavskem jeziku, ki je bil blizu ljudem v obmejnih krajih. Takrat se ljudje niso opredeljevali po narodnosti, kot to počnemo danes, temveč po pokrajini in govoru. Prav zaradi te prilagodljivosti je Gregur postal most med različnimi svetovi – med Kranjsko in Hrvaško, med podeželjem in mesti, med cerkvijo in širšo javnostjo.
Pisec, ki je opisoval svoj čas
Bil je duhovnik in izredno dejaven pisatelj. Pisal je nabožna besedila, slavnostne pesmi, govore ob posebnih priložnostih in celo verzificirane kronike političnih dogodkov. Dogajanje v habsburški monarhiji je spremljal prek dunajskih časopisov in ga predelal v razumljive verze za bralce na obrobju cesarstva.
Njegove knjige so krožile po samostanih, meščanskih in plemiških hišah, kar kaže, da je bil v svojem času cenjen in vpliven avtor – čeprav je pozneje utonil v pozabo.
Vinica danes - živa vez s preteklostjo
Posebna vrednost članka je v tem, da povezuje stare arhive z današnjim prostorom. Omenjena je nekdanja domačija družine Maljevac na Perudini in današnje potomstvo - družina Jaketič. Tako zgodba o Gregurju Kapucinu ni le oddaljena zgodovina, ampak še vedno živi v ljudeh in krajih, ki nosijo njen spomin.
Vinica se tako razkrije kot izhodišče kulturnih tokov, iz katerih je zrasel eden pomembnejših, a dolgo prezrtih verskih in literarnih posrednikov 18. stoletja.
Česa se je nujno zavedati
Članek pokaže, kako lahko majhen kraj postane izhodišče velike zgodbe. Razkriva svet, v katerem so redovniki potovali med pokrajinami, knjige krožile po samostanskih mrežah, jeziki prehajali drug v drugega, in kako so se velike politične spremembe odražale v življenju ljudi ob Kolpi.
Če vas zanima, kako je Vinica soustvarjala kulturno zgodovino Srednje Evrope – in kako se sledovi 18. stoletja dotikajo današnjega časa – vas PDF-članek popelje prav tja: na Perudino, k začetkom ene izmed najbolj zanimivih belokranjskih zgodb.
