Vinica in njena cerkev
Prva izrecna omemba Vinice in njene cerkve sega v januar leta 1279, ko se med štirimi podružnicami cerkve sv. Petra v Črnomlju omenja tudi cerkev sv. Križa na Vinici kot [ecclesia] ... s[an]c[t]i Crucis in Weinz. Ob prvi omembi januarja 1279 je bila cerkev sv. Križa na Vinici gotovo stara že več kot pol stoletja, in upravičeno sklepamo, da je spadala med najstarejše v Beli krajini.
Stala je namreč že ob ustanovitvi župnije sv. Petra v Črnomlju oktobra 1228 in odnos med temi cerkvami je tedaj v nekoliko pesniškem jeziku opisal oglejski patriarh Bertold, rekoč, naj bo cerkev sv. Petra v Črnomlju svojim štirim podružnicam kot mati in učiteljica, one naj ji bodo zveste kot hčere. Ena od teh zvestih hčera je cerkev sv. Križa na Vinici in njena današnja župnija. Januarja 1268 je bila tudi cerkev sv. Križa na Vinici zajeta v Spanheimski darovnici in je tako leta 2018 slavila 750-let inkorporacije k nemškemu viteškemu redu.
Današnja Vinica vseskozi predstavlja največjo naselbino na jugu Bele krajine, na sami meji dežele, stoječa nad reko Kolpo, ki že vsaj osem stoletij predstavlja politično in etnično ter kakšno stoletje in pol tudi nacionalno mejo. Vinica se je razvila ob pomembni starodavni naravni točki, kjer zahodna cestna komunikacija Bele krajine prečka reko Kolpo in nadaljuje svojo pot v prekokolpski prostor ter se tamkaj priključi komunikacijski hrbtenici, ki povezuje zahodni panonski prostor z jadranskim morjem.
Tisočletja je bil pod Vinico eden od treh ali štirih glavnih prehodov preko tega dela Kolpe, zaradi česar ne preseneča, da ima današnje naselje predhodnike in je le zadnje v vrsti arheološko in zgodovinsko izpričanih naselbin ožjega prostora. Če se ozremo v preteklost in hočemo podati nekakšno celovito zgodovino, tako ne moremo govoriti le o sami Vinici, temveč veliko bolj o zgodovini ožjega prostora pri njej, katere zadnje - čeprav večstoletno - poglavje predstavlja današnja Vinica.
Vir: Opevám tvojo zvestobo, gospod: Monografija ob 750-letnici Župnije Vinica.(2020). Župnija Vinica, Salve d. o. o., Ljubljana. Str. 15–16.
